Še mnogo vas je, ki ste umrli.

Pa ne vpraša nihče, kdaj ste odšli,

pa ne vpraša nihče kje so vaše sledi

in kdaj ste se zadnjič ozrli.

Komaj šepet, če prisluhneš tenko,

se zasliši še kdaj v koridorju

in večer obledi in utone brez vas

na mirnem in temnem obzorju.

Sapic šepet na jesenskih poteh

kdaj raznaša, cefra vaše stihe,

a čuti ni več ne korakov, stopinj,

vse je preteklost, le komaj spomin,

še moje besede so tihe.

Pač mnogo nas je, ki smo umrli.

Pa ne vpraša nihče, kdaj smo odšli,

pa ne vpraša nihče kje so slednje sledi,

ko smo vrata za sabo zaprli.

Vem, pesem in stih še kdaj oživi

podobo in kretnje, glasove,

a kdo od vas, živih še kdaj odhiti

na naše pozabljene grobe?

Brezinbor