Nekdo klečal pred vrati je mojih

vedela sem

 da mu odpreti ne smem

zavedala vseh bolečin sem se svojih

ki se bodo vrnile

 če se v obraz mu zazrem

Poslušala dolgo sem tihe molitve

solze pa so po licu mi tekle

preveč sem bala se ponovne vrnitve

in ran

 ki bi znova zapekle

Dalje je jokal in vzdihoval

prosil

 da naj vrata odprem

naj pozabim kar srcu je mojem zadal

in naj novo življenje zopet začnem

Vedeti mogel ni

 da sem začela

v drugih rokah že zdavnaj živeti

pozabila dni sem

 ko sem trpela

ljubezni njegove nočem sprejeti

Zdaj plujejo ladje v drugi pristan

kjer sonce sije in veter pihlja

kliče in prosi ter moli zaman

moje srce ga več ne pozna

Bom stisnila se v drugi objem

njegove roke bodo me grele

srečna

 da zopet ljubiti smem

in da poti so se nove začele

A ponoči bom sanjala

njegove objeme

rože predrage

ki ji je trgal za me

vedno bodo cvetele za mene

do novega jutra

ko dan se začne

Milena