
Medtem, ko ti hodiš po žerjavici,
se po meni vsipa pepel davno izgorelih plemen.
Ptičje perje nosimo v glavah,
ker želimo leteti.
Pa smo zasljepljeni od dima,
ki se nam kadi iz ušes in spušča zvoke piščali.
Vabi nas, tihi klic iz globin.
Kaplje so slane in prežete s predajo.
Koščki soli se nam zatikajo med besedami.
Najlepša simfonija je tišina,
ki se naseli v votlost,
ko utihnejo še zadnje zveri.
Hvala za
"tišina,
ki se naseli v votlost,
ko utihnejo še zadnje zveri"
LpM
Čestitke k bivanjski pesmi, v kateri se najdemo ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!