Valovanje
Luči žarijo v tujo deželo.
Veter
na slani koži
prešteva rumene pramene.
Na poti do obale
se zdrobi v drobne korake.
Nebo časovno izteka
v ogenj medenih barv.
Mineva v hišo svetlobe,
v valove,
kjer ga ribiči spletejo v mreže,
obdajo s soljo,
in po hrbtu razmažejo s toplino sonca.
Je modro morje,
nad katerim tuje oči rišejo zarjo.
V pogovor
zaseje
tišino,
iskanje besed,
šepet,
dvom,
prepričanje,
tuj nasmeh.
Z dihom drsi čez obzorje.
Človek je globoko morje,
v njem se vsak večer
utapljajo brodolomci.
Spil bo njihove razburkane travme,
iz mokrih oblek popil hladne bolečine
in jih poljubil na vroče obraze.
.jpg "Nada")
Kako veliko slik lahko vidimo v tej pesmi! Razgibana lepota je ta pesem!
Primerjava z globokim morjem pa je čudovita; le da je takih razumevajočih ljudi bolj malo ... če bi jih bilo velč, bi bil naš svet lepši in boljpi.
Všeč mi je to valovanje (morda bi zamenjala tudi naslov pesmi), pazi na začetku (vejice - en glagol, ena vejica ;):
Luči žarijo v tujo deželo.
Veter
na slani koži,
prešteva rumene pramene.
Na poti do obale,
se zdrobi v drobne korake.
...
Ana ... Hvala sem popravil vejice na začetku ...
Glede naslova se najbolj lovim tudi sam... Zamenjal sem že 3 naslove tej pesmi ....Realno nimam več ideje ... Imaš kak predlog? Hvala. Lp
Ana! Dober predlog! Sprejmem! Spremenim naslov. Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
- 06. 09. 2024 ob 08:55
- Prebrano 300 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 136.19