Sprašujem se če ima Sizif kdaj dober dan,

medtem ko ti spet poskušam prešteti pegice.

Neuspešno, prehitro odvrneš pogled.

Kamen se odvali od srca, ker poraz pusti hrepenenju še nekaj vdihov.

Kaj stori Sizif, če ga zasrbijo dlani,

kot srbijo mene, da bi ti ukradel mladost?

Če bi se popraskal, bi ga kaznoval Zevs,

mene bi kaznovale prazne pesmi.

Ampak kaj nama lahko sploh hudega še storijo?

Morda pa jutri ne bo vse enako.

Morda Sizif končno prispe do vrha.

Morda jutri ne odvrneš pogleda in mi sama podariš mladost,

ter na nerodovitnih tleh dobrega dneva, posadiva družinsko drevo.

Črni Kos