
Pluje po telesu,
roka, ki tepe,
boža po nepremičnem,
moč stopnjuje v besu.
Poglej, ptice neba.
Moje priče.
Ali nisem vredna več kot one?
Porogljiv nasmeh.
Življenje pušča v poletu,
jaz? pobita na tleh.
Plasti zemlje,
borijo se za zmago,
v mojih dlaneh.
Trnjeva rast,
presekana vez,
izdihnila je,
duševna oblast.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Iris Ivanuša
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!