Strah ima velike oči
Slovo je potrkalo na vrata.
Strah se je zažrl v moje kosti,
obnemelo sem se zazrl
v ta zastrahujoč trenutek,
ki me je presunljivo stisnil v kot.
Brez moči sem obsedel v kotu,
kot nemočna žrtev,
ki jo plenilec počasi, a vztrajno muči.
Prestrašen in obnemel
sem vstal,
ko sem ugotovil,
da je vse skupaj le občutek,
ki je odšel skupaj s slovesom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Melanholični Kameleon
- 04. 09. 2024 ob 09:48
- Prebrano 223 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 30
