Skoraj vsak se kdaj v življenju tako počuti. Lepo opisano.

Lp Tolminka

Le pogumno. In res: vsi imamo dneve, takšne in drugačne.

Zelo simpatične pesmi pišeč, Lučka. Imaš odličen občutek za ,metriko in rimo. 

Glede na to, da pišeš preproste štirivrstične kitice z rimo abab in jih nizaš v pesmi, ti svetujem, da jih takole ločiš med sabo:

Ravno tule sem ležala 

nekaj dni nazaj vesela,

ista trava me žgečkala,

skoraj bi naglas zapela.

Danes pa po rjavi travi

solz potoki žuborijo,

gramofon v moji glavi

spet vrti melanholijo. 

A narava se ne zmeni

za te moje srčne boje,

ptiči čivkajo vzneseni,

rože rastejo po svoje. 

Svet gre dalje, gluh je zame,

za ljubezen, solze, konce,

briga ga za moje drame,

za dežjem posije sonce.

Pesem bo tako bolj pregledna. Vsaka kitica je namreč popolnima zaključen blok, tako rimarsko kot povedno, zato so presledki med njimi potrebni.

 LP, Lidija

Super, hvala za komentar, bom v prihodnje pozorna na to. 

Tega sem res vesela, da dobim kakšen konkreten nasvet!