KRIVULJA ČASA

Le kje je tisto stanje
tisti čut prežet z njim
ostal je sen, spomin teh časov
razblinjen ves, kot nemi dim.

Kot roža se spomin razpira
na tiste lepe sončne dni,
ko sem kot otrok narave
užival mir brez zlih ljudi.

Danes se nemir šopiri
in čudne zveze med ljudmi
z ljubeznijo se posvetujem
kako naj srca oživi.

Poizkuša naj povsod doseči
prebrodit' zlo nemir,
da ne bo znova se porajal
v vsakem gnezdu le prepir.

O človek ti se več ne vidiš,
niti tega, kar v tebi tli,
kako umirjal boš naravo,
če ne zmoreš sebe, lastno krvi.

tomi