
Zidovi tesni me obdajajo
ko dragi sem prihajajo
lepo
vse svetlo je takrat
brez njih ne mogla bi zaspat
Kolikokrat bi jaz jokala
usodo kruto bi preklela
živeti ne bi več hotela
če dragih ne bi več poznala
Pa tukaj so ob meni vedno
nazdravljajo mi z vincem belim
kako jih ljubim z bitjem celim
brez njih življenje bilo bi bedno
Morda jim kdaj prinašam temne dni
morda imajo prvo senco v očeh
a ljubim z žarom jih vse dni
brez njih živeti meni ni
Zato še enkrat pesem pojem
in žarek vidim v očesu tvojem
naj duša tvoja oprosti
ker moje se oko rosi
Življenje kruto je in bolno
a njih življenje naj bo polno
rož in cvetja
sonca žar
to bo za njih najlepši dar
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!