Ta pretkanec tihi
hiti po našem svet
in ustvarja ljubeč svet,
kjer utrip srca je »mali svet.«

Hip srca
nekod večnost je postal,
nekod pa mukoma se prebija
v grozečem čas,
nekje pa,
ko travna bilka v vetru trepeta.

Ta čas presneti se ne ustavi,
hitro dirja
in svojo melodija igra.

Glas srca,
skupaj z časom hodita po svet
in ustvarjata ta prelepi svet.

Življenje ta možiček z šibo bije,
ga preganja
in vedno v eno smer poganja.
Tako svet življenja se prebija-opleta-
v skrivnostno smer,
ga časek zlati tiho vodi.

Ta urca zlata,
bije nam v naših srcih;
a le preplet srca ,
ustvarja neskončen tihi čas,
ki nežno dela tika-taka.
Tako tudi čas svojo srečno uro čaka;
življenje se tako opleta,
nekje pa zlate čase obeta.

Čas je« čist utrip« v svetu;
vedno in vedno življenju luč obeta,
a vsak v svojem svet,
si to čudovito igro ogleda.
Nekje beži prehitro,
nekje kot« jara kača »vije se po svetu,
a vedno in vedno življenju -
»luč obeta«

Tako svet skrije v tančico fino,
srca srečna preplete z zlato svilo
in takrat ljubezen v svetu hipna,
pokaže ta tihi čas-
v novem čudovitem svet,
kjer ljubezen skupaj z tihim časom,
sta postala večna.

francitraven