
Ponoči te čakam in si želim
da znova me stisneš v svoj topli objem
da me s svojimi božaš besedami
da v tvoj se obraz ponovno zazrem
Zjutraj sem žalostna
ker te več ni
pot te usode vodi drugam
sprašujem boga
sprašujem ljudi
zakaj me slovo tako kruto boli
Pa praviš mi
dragi
vse dolge noči
naj pesmi si pojem in potrpim
da prišel bo dan
ko boš ob meni
in mi poklonil vse kar si želim
In res me poljubljaš
podnevi
ponoči
privijaš se k meni vse dolge noči
mi najlepše rože poklanjaš v naročje
jaz pa ne vem
zakaj srce me boli
Ko sonce zasije
me greješ še ti
ponoči pa luna objema obraz
z nasmehom me gledaš in me objemaš
iskre v očesu so ljubezni dokaz
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!