Hodim in cenim to,
da je moje telo tako mlado.
Spregledam vaše grehe,
pa tut moje.
Ne delam si utehe,
mojim demonom se poje.
Prehitro gre vse mimo,
hitro pozabimo živeti, spimo.
Ampak dokler je čas in se zavedam lepote majhnih stvari,
Sem hvaležna za vsak trenutek,
preden zbeži.
Ne morem iz oči starih ljudi.
Ne morem čez lepoto in
bolečino minljivosti.
Vidim te, kako si želiš bit še enkrat mlad,
kako se želiš znebiti vseh slabih navad.
Mogoče ti je žal za vse dni,
ko ni bilo časa jim pogledati, čez krvave oči.
Nisi sam, kmalu bom tam.
Pogrešala vse te dni, dni moje in tvoje minljivosti.
NikaKorošec