Nevihta iznenada se pojavi.

Zabliska se, ko grom glasno udari, 

razsekano nebo kriči v prevari,

verjelo je idilični izjavi.

"Toploto sonce zate le ustvari."

Oblak odnose s hladom rezko davi.

Zaupanje je temelj zdaj majavi.

"Bojim se, vse spreminja se pokvari."

In glej, nebo vesolju vse oprošča.

Podrlo se je tisto kar je bolno,

zdaj novo, svežo energijo sprošča.

Učenje lekcij, je zadetek v polno.

Nasvet, ki sam po sebi že zadošča.

Nov vzorec plete se z že znano volno.

Zdaj vidim smisel groma, ploh, nevihte,

saj čisti trhlo se, razlaslo pleve,

da ne razmahne se v zamer odmeve.

Zgubljen je čas z očitki, sporov ihte.

olgasem