V spomin na več kot sto milijonov ugaslih življenj v ognju prve in druge svetovne vojne.
Ta pesem je opomin tistim, ki danes pozabljajo, in klic k razumu, da se kri nikoli več ne bi zlivala po planjavah človeške vesti.

Naj bo tišina v verzih glas tistih, ki so utihnili za vedno.

A P O K A L I P S A 

Kri se v potokih zliva
po planjavi,
oči solzne
v prazno so sijale.

Stud in gnus
povsod,
okrog in okrog.
Biriči temni
svojo tlako
pobero,
vragci peklenski
v temno grudo
udaro,
veljaki umni
si manejo roko.

Urad pri uradu,
glad toži
in vse beži –
življenja
nič več ni.

Nebo črno,
smrad grozeč,
udarci groma,
nevihta nora.

Nebo joka …
joka …,
to je noro;
in bes tuli,
bes tuli …
tuli …
In nebo črno
se iskri –
življenja
nič več ni.

francitraven