želim si, da bi znali razločili dobro in slabo... in se učili iz napak......

potem še obstaja upanje za boljši svet

OJ, tuskulum, 

že ne vem od kdaj se učim te umetnosti,
ki omogoča zdrave presoje in
spoštljivost do kogar koli.
Hvala za odziv.

Svit

Če pogledamo zgodovino, se po mojem mnenju, čas ravnovesja (v katerem je mir) dogaja najkrajši možni čas. Hkrati ves čas narava stremi k tej zlati sredini, vendar se je ne oklepa. Zdi se, da ravnovesje ni cilj, je le en od delov obstoja. Cilj mi vse bolj izgleda učenje ali rast in rasti je (žal) vedno več, ko je neravnovesje oziroma trpljenje, saj nas to motivira k spremembi. Zato vedno bolj sumim, da je najbolje sprejeti vse skupaj kot tako in doživeti vse kot je.

Če prenesem zunanje vojskovanje navznoter

lahko rečem, da se moje slabe lastnosti
vojskujejo z boljšimi, v tem  primeru
komandiram jaz, le da se tu slabe
preobražajo v boljše, torej gre
za alkimijo, pretvorbo.

Sicer pa je z vojnami tako: vsako nasilje povzroči boj,
ko se nasprotniki dotolčejo, sklenejo mir, da 
zacelijo rane, takšne in drugačne. Potem
pa se spet začnejo priprave za nov fajt.

Šele ko bomo ukinili "institucijo vojn,"
bo vzpostavljen trajnosten mir,
kot se danes moderno reče.

Hvala za odziv.

Preporod za Mir za Vse!

ne vem kaj bi radi. gever hočem, fajt, akcijo. pacifisti jedni, hočete vsi umret v pleničkah ...

tako nekako odmeva v glavi nekoga iz kulta bojevnika. podporna ideologija, je običajno naci(onal)izem.

in nekoga, ki hoče v smrt, ne bo prepričalo nič. in tiste, ki to izkoriščajo sebi v prid, ne bo nič prepričalo. 

počelo takega življenja je smrt in njihov vladar govori, ni umrl zaman, umrl je v boju. 

žal ne vidim, da bi se iz te smrti rodilo novo, boljše, novi svet, le več in več smrti. morilec je um. 

kot v priliki o semenu, ki mora umreti, smrt morda tudi je počelo življenja, težko pa, da je zmaga smrti nujno že zmaga življenja. ker bojevniku. se. slejkoprej razkrije, da je počelo, ki ga pelje v smrt pohlep, strah, nacionalna varnost itn.

v vsakem primeru, tudi geopolitika in ekonomska vojna, vse žalostno podjetje in medijsko uničena humanistika, hoče, da pozabimo o možnosti konca vojne, s pomočjo Sanj. 

lp

Caki, miko,

vojne ne rešujejo ničesar, le podaljšujejo agonijo,
tudi za mir je potrebno "imeti jajca."

dokler sem še imel jajca je bilo vse ok. zdaj rabim odvetnika.

ampak o smislu smrti, kot o smislu življenja znamo bolj malo reči. pravzaprav, smo zaradi transcendentne narave resnice, prisiljeni peti. ti samuraji, samo iščejo gospodarja in to jim je dovolj. 

želijo živeti za smrt. vse drugo je stagnacija. 

po poreklu so otroci delavcev, mladostniki obsojeni na brezupno životarjenje v betonu, iz katerega bede se mogoče edina pot v življenje zdi smrt.

žalostno, da morajo prav delavci opraviti s svojimi lastnimi otroci. 

tragedija vojne, je pravzaprav mir, tak kot je, nemoč človeka, da bi osmislil življenje, se osmislil kot človek v svetu kjer velika riba žre malo, kjer se sklepajo dogovori s figo v žepu, v kupleraju. morda je logika kulta, logika smrti, ta, da je boljša častna smrt od nečastnega življenja. vzeto brez vsakega horizonta je to obup.

lp

ali poduk?