V vsakmo čas nekj se zgodi,
na čas pomladi češnja zadehti,
njen cvet dehti,
cvetoč cvet v zlatem soncu se rodi.
Vse enkrat se zgodi in čas teče,
čas teče, ne vemo kam.
Življenje dirja, včasih joče, ne vem zakaj,
včasih ljubi in se smeje, to je čar
in čas teče, ne vemo kam.

V jeseni lepi-listje lepo-orumeni,
v naravi zali, srce se umiri,
in čas nam teče, ne vemo kam,
vse enkrat z namenom se zgodi,
vse enkrat se rodi.
Češnjev cvet dehti,
v tišini tihi se srce iskri-enkrat vse se rodi;
ta cvet dehteč-ta cvet sijoč,
nam vedno- žalostno srce razveseli.

francitraven