»Poj mi poj pesem zalo glas tic sanjavih, tam med orjaki zelenim, igraj mi igraj, med listki lohnim, ki v pišu vetra se igrajo, pleši, pleši pod nebeškim svodom, o ti pesem zala, o ti pesem iskra, ki med smejočim listki se premikaš, govori, govori, v lohnem vetru se igraš, pesem zala, pesem tiha, melodija nežna, po tmnem gozdu se igraš, glas tic ti v jutru zalo sonce prebude, pesem vesela po gozdu prepeva, pesem nežna po njem odmeva, oj, oj, naj ta glas doni, oj, oj naj ta glas prepeva, naj zora zala zadehti, naj ta glas vsako žalostno srce prebudi in pesem v tmnem gozdu odmeva, se smeji, med smejočmi listki se premika in igra in igra…, vsaka pesem svoje srce ima.!«

francitraven