kako smo zatopljeni v obstoj

in potem vsak v svoje stvari

še ko pogledam leoparda

ni nobenega pretresa

po nobeni filozofiji ni potrebe

le nekaj kalkulacije in dogajanje

vendar človek nenehno nekaj govori

upa posega v nekaj preizkuša

težko bi rekel da miruje

obstoj je moje morje varnosti

še živali zdaj verjamejo v ograjo

iz navade

in minljivost

kot da nikogar ne pesti

čas je zunaj za ogrado vrta

volk le

kot da ga nenehno žeja po svobodi

otepa se sitosti in vročine

da bi mu noč vrnila obraz

in 

zakol

človek zatopljen v svetlobo

in volk zatopljen v temo

prej odidemo

na vlaku zaupanje luči

minil je še en dan

bliskovito

kot zdrvi vlak iz nasprotne smeri

ob meni dekle posluša glasbo

ostali dremamo

zaradi sonca

zaradi zvezd

da bi ga užili

miko