Z očmi stopava po poti mojega peresa

Sestopava iz gore mojega spoznanja

V vznožju zavedajoč novega dognanja

Pogled nazaj, na vrh, pot navzgor?

Beseda je že korak v dolino

Vzpon temna stran je sonca

Poti, prehojene, neprehojene, prehodne, neprehodne

Za moje oči, skozi tvojo pokrajino

Na njih sledi ostajajo, sledi v spominu.

Besede padajo, padajo na besedo

Na desno, protitočno, same vase

Podirajo se vame

V globoko sled, bežen spomin, padajo, padajo

Ene na desno, druge vase, za spomin

Delno ponovljivo kot celota zapis na traku

Na pamet naučene, v pomenu izgubljene

V kolonah, v razne smeri

Notranji odmev gluhega ušesa

Marsko-Marjan Škoda