Srnica mala ti si še mala,
po gozdu skakljaš in se igraš,
čas tako ti hitro mineva,
ko z prijateljicami čebljaš,
pesem tic po gozdu odmeva,
vse se smehlja,
ko srnica z svojo družino
po gozdu skaklja,
v gozdu mirnem čist tiho odmeva,
pesem tic veselo šepeta:
»Vsi mi smo tu doma.!«
Srnica mala se v gozdu zelenem,
prisrčno smehlja,
»Dom in družina svojo mesto v srcu ima.!«
Pesem tiha se med drevesi premika,
glas smejočih tic,
se vedno dotakne srca,
pesem mila-glas tic
svojo pesem v gozdu šepeta,
srnica mala pa se v gozdu veselo igra.

francitraven