Trpek je obraz,
ko zvezde svetle se v tmnem gozd zgube,
noč tihotna zvezde z neba prepodi,
solze blede, skeleče rinejo na plan,
noč siva-noč trpka, tam v zelenju,
kjer tihota zelenja nas obdaja,
misli žalostne obude,
orjaki skromni v viš vihro,
orjaki nemi svojo zgodbo govoro,
gozd teman nas obdaja,
gozd trpljenja,
grozd življenja,
ti dom, kjer zvezde svetle se rode,
ti dom, kjer glas tic svoje pesmi poje,
dih srca-oda govori,
preplet listja, kot nežen objem,
svoje kristalno ogledalo ima,
gozd brani-
korenine kot železo trdno
v zemlji tmni žde,
v viharjih strašnih, svojo moč pokazo,
»ti gozd veselja«
»ti gozd trpljenja«
»ti gozd življenja-ti grozd življenja«
»varuješ nas, dan in noč,
dan na dan«!

francitraven