
Izmenjala sva si nekaj,
a ne vem, kaj.
Nekaj tako mogočnega navznoter
in nekaj tako banalnega navzven;
kot tih odmev vetrnih zvončkov
uglašenih navzgor in navzdol.
Ko je zmanjkalo uglašenega razpona
sva prisluhnila boleči disonanci.
Bila sva spet sama – vsak v svoji lupini,
v hrepenenju po strastni harmoniji.
Nekaj tako mogočnega navznoter
in nekaj tako banalnega navzven;
Globoka občutja, polna ta trenutek in neizprosna v času.
Lp. Olga
Hvala za mnenje - Marija, Maša, Olga in Svit! Človek se sprašuje, ko brska za nazaj in domneva marsikaj.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!