
Ti mogočna divja reka potuješ v daljne kraje, sprva samo kot potoček mali, nato kot smaragdna reka viješ se tja v širno dalj, kjer še popotnik se izgubi, mogočna gora v nedrjih te napaja, življenje v sebi in ob sebi nosiš, zelenje te v slapovih obdaja, rišeš-pišeš, krajina je tvoj obraz, čaroben svet si-polna čudes, krasna si kot biser dragocen ...
in
naš svet je naš planet,
modrina-dom naš je-modrina-dom naš vseh na svet.
Življenje nas obdaja,
morja silna okrog in okrog,
planine visoke in reke potujejo v dalj,
modrina dom naš v morju zvezd,
ti si Gaia-kraljica-dom življenja,
dom vse na svet.