Prišel je dan,

dan, ko v naših srcih praznuješ rojstni dan.

Prišel je tisti dan, ko izmaknila se mi je tvoja dlan.

Čeprav me tvoja dlan še vedno boža,

se ob misli, da te ni, naježi vsa koža.

Namesto torte ti lučko bom prižgal,

v objem pa ti šopek rož bom dal.

Za hip sva skupaj, za hip sva tukaj.

Praznujva skupaj.

Ko mirno odideš nazaj skozi tista večna vrata

še zadnjič, tvojo senco bom objel;

da, bil si z mano, bom dojel, ko življenju hvalnico bom pel.

Ko drugo leto ponovno bova praznovala,

se v soncu s prisotnostjo obdarovala,

bom postal srečnejši in z jutrom bogatejši. …

Čakal te bom tam, večno tam – večno tvoj sin.

M_a_r_k_o