Listi ovenele vrtnice razsuti po podu ...
.... osamljena, posušena, sameva na tleh.
Cvet ni več rdeč!
Ni več krvavo žameten!
Ni več nežnih zelenih listov!
Ni več topline, ki jo je izžareval,
ni več zapeljivosti in skrivnosti
v kateri je živel!
Konec je!
Temni, suhi listi raztrošeni po tleh
niso niti senca prejšnje lepote
- mrzli so in prazni!
Steblo je presušeno.
... trni - samo še sled njegove edine obrambe.
Konec je!
Nihče ne opazi mrtve vrtnice ...
Nihče ne zastane ...
Le nekomu se zarosijo oči,
le še nekdo se spomni njenega življenje,
njene lepote ...
.... včasih so jo vsi občudovali ...

cmera