Povodni sen
V poletni pripeki, ko žge
kot za stavo,
jaz vzpnem na kolo se in grem
tja na Savo,
hladiti na breg si noge
in pa glavo,
na skalah strmeti v vode
in zvedavo
iskati ribe z očesom
pod sinjeplavim nebesom.
Tako sem od šuma valov,
od bleščanja
zaspal in v snu z drugih bregov,
čuj, odzvanja,
napev, ki vsevdilj me njegov
čar omamlja;
deklič ga prepeva ves gol,
lep, kot v sanjah,
za njim grem v deročo vodo
in v snu tem utonem na dno!
odličen obrat. na srečo je sava toliko mrzla, da imaš še nekaj šans.
lp, m
No pa vendar ohlajen to je bistvo
res nore temperature
Lp, M
pesniška resnica je malce drugačna, na Savo smo šli z avtom, s kolesom nikoli,
lp M
Sava in njeni kopalni kotički, pravzaprav kopališče, ob njej
(pri Črnučah). Bilo je lepo, ampak tudi nevarno.
Lepa pesem, dragi Poet, Matej!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 17. 08. 2024 ob 21:30
- Prebrano 242 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 132.07