Ponovno slišim njen prelepi glas

ki z jutrom vsakim pesem mi zapoje

mar ve

 da srečna sem ko jo poslušam

da pozabim bolečine svoje

Njen mili glas me vsako jutro prebudi

kaj lepšega bi lahko si želela

mogoče

 da moj Cici še živi

a usoda je tako hotela

Njegovo podobo v srcu nosim

in slišim zvoke nežne melodije

katero je prepeval cele dneve

od žalosti zdaj solza me oblije

A kukavica nekaj govori

potolažiti želi srce si moje

zato me z vsakim jutrom prebudi

in pesem nežno mi zapoje

Kako bi rada zrla ji v oči

povedala ji

 da srečo mi deli

a nikoli je ne bom spoznala

za zmeraj bom brez nje ostala

Zato naj glas njen kar doni

naj prepeva in se veseli

ker z njo je srečno tudi srce moje

zato naj še dalje pesmi svoje poje

Milena