RDEČE GARTROŽE
Na mizo postavim staro vazo z rdečimi gartrožami. V zahvalo se mi nasmehneš. Pogled v globino tvojih oči me zbega in preplaši. Pobožam te po laseh in narahlo potrepljam po koščeni rami. Odprem majho okno kamre in se skozi plavajočo sliko zazrem v prazno. V globini tvojih oči ždi utrujenost od življenja.
trnasto cvetje
krčevit objem dlani
kapelj krvi sled
Zaplavaj, botrca draga, tvoji zvezdi naproti.
Dan se tiho trga in dviga v nebo, mrak briše ostre robove dreves. Pod težo korakov zaškripajo deske, kljuka na vratih se pod roko poda.
Solze imam v očeh. Zapis se me je zelo dotaknil.
Lepo bodi!
Izvedenci pravijo,
da se je veliko težje priti, kot oditi.
Čestitke.
Draga Majda, tudi meni so se orosile oči.
Lp, Špela
Naj nanizam svoje misli ob tej objavi, delno pa se nanaša tudi na objavo BARVE NA ZIDU.
Če se hočemo približati poeziji, moramo biti zelo previdni. Težo stavkov lahko zelo hitro prevesimo v stran proze. Sicer je res, da naj bi bil haibun sestavljen iz proznega dela, ki dovoljuje širok spekter, in haikuja, vendar naj tudi za prozni del velja moto poezije: "manj je več". Moj pogled:
Na mizo postavim staro vazo z rdečimi gartrožami.Z nasmehom se mi zahvaljuješ in v zadregi gladiš rjuho. " Kako so lepe! "
Pogled v globino tvojih oči me zbega in preplaši. Kolena mi zadrhtijo. Pobožam te po laseh in narahlo potrepljam koščeno ramo.
Tesnoba v prsih kriči po svežem zraku. Odpiram majhno okno kamre. ter Skozi plavajočo sliko zrem v prazno. Ovija me zla slutnja in vse bolj zateza. Vem, botrca, kaj mi govorijo tvoje oči. Nikjer ni več iskrice, utrujena si od življenja. Tvoj ubiti pogled me prosi, da ti pustim oditi, ker ne zmoreš več z boleznijo pod roko, prehudo je.
Mislim, da je tudi tu preveč stvari, ki pripovedujejo eno in isto. Prvi in tretji stavek me ne prepričata, zdita se mi odveč. Med četrtim in petim pa bi izbral le enega.
Nato sledi haiku, za katerega pa mislim, da to ni.
Tudi v Barve na zidu, se mi je prav haiku zdel najšibkejši del.
V zadnjem delu bi morda lahko tudi izbrala med "oblaki" in "zvezdami".
V celoti je to izredno lep sestavek. Zakaj naj ne bi bil še boljši?
Čeprav še razmišljam tudi o tem, kako je z besedo, s katero (pogovorno) naslavljamo (nam drago) osebo, se mi zdi morda vseeno čisto prav, če lahko zapišemo botrca in ne botr'ca.
Milan Ž. - Jošt Š.
Vse kar je napisano je samo na papirju. Papir prenese vse. A tvoja čustva, tvoje misli in občutki ostajajo in so zapisana v tem sestavku. Čustveno, globoko, prelepo. Koga se ne bi dotaknilo? Lepo te je brati!
Pozdrave, MILENA
Milan, hvala za trud. Nekako sem oklestila v stilu - manj je več. S tem se strinjam, ne vem pa, če se boš ti. Tudi Barve na zidu sem nekaj preuredila, poglej, prosim.
Naredimo si lep dan. Majda
Milan, zdaj sem pa iskreno prijetno presenečena. Hvala za dobro oceno.
Prepričajo me trije izčiščeni prepleteni deli, vsak pa nosi svojo časovnico ... Seveda lahko te dele interpretiramo tudi še na druge načine ...
Milan Ž. - Jošt Š.
... solza, več ali manj, zdaj je v srcu pesem.
Gartroža, vsak trn boli ...!
Hvala ti zanjo in čestitke!
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
- 14. 08. 2024 ob 07:27
- Prebrano 616 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 221.94