Potoček teče skozi gozd,

navihano mi žubori.

Ponudim mu nezreli grozd,

a on mi tiho govori:

»Nikar ne jej nezreli sad,

končalo dobro se ne bo.

Veš, jaz zares ga nimam rad,

jem kaplje, ki jih da nebo.«

V podrast pomečem kroglice,

na hitro umijem si dlani.

Na mah zajamem kapljice,

pokrijem si oči, me ni.

Potoček se mi krohota,

ko kislo stresam glavico,

naenkrat me še potepta,

zajočem, kličem mamico.

Mateja Vrhovc Mestnik