Smo kot majcen val v bučečem morju,
smo kot prah v kričečem vetru.
Bučeča gmota, kot divji tmni oblak se premika.
Solze na licih, v potokih se vale.
Gmota tmna-divjina divja,
bučeče v dalj hiti.
»Ti planjava divja,
ti širjava neizprosna,
ti reka ponorela,
ti solze kameniš«.
»Narava trda pečine strme brusi«,
divja, nori,
besno tuli.
Strela para nebo,
peneča reka skale trdne kuje ,
šumeča reka besni,
trden kamen v prah spremeni.
Noreča noč tmne kaplje na zemljo spsti.
Noč grozeča, noč dušeča.
Strela para nebo.
Nevihta nora tuli, tuli…,
celo dolgo noč.
Kaplje kot kovaško kladivo udarjajo v zemljo,
strela zopet osvetli nebo,
Blisk… in grom... prepara uho.
Nevihta nora,
tuli, tuli…,
celo dolgo noč.

francitraven