Zelo doživeto,

prav prekvasijo me tvoji vtisi.
Čestitke.

Svit, lačna lepih besed, po daljši odsotnosti. Hvala ti!

Spet krasno.

Po moje se jih je nabralo za knjigo ... :) vsaka zgodba zase je poslastica, pita z vonjem po srečnih spominih.

lpi

Draga Irena, ja, kar nekaj jih je, ampak niso vse podčrtanke, daleč od tega! Teh je 54 + dva aforizma. Bo treba še malo polente pojest, se mi zdi. Hvala ti za prijetne besede, " padejo v uho".

Zadnjič sem obiskala očeta na Štajerskem in za popotnico nam je nabral celo košaro drobnih jabolk. Par dni sem kuhala proti večeru  čežano, samo da je dišalo po hiši, spomini na dni, ko sva bila samo midva- ati in hči. 

Lepa pesem, draga Majda.

 S pozdravi, Š.

Draga Š - kajne, kaj vse prikliče v spomin le vonj, tu npr.  jabolk? Ma ni važno, če so drobne, da so le bile NJEGOVE! Čas se ne bo vrnil, a podoživljati spomine je skoraj isto. Pa če trenutne haikuje še zabeležiš, nastane en čudovit vrelec otroštva, čustev in razmišljanj. Pa naši vnuki so tako prestradani tega ... Majhna, neškropljena jabolka, dišeča, ki jih je nabral stari ata. 

Pejmo nekam, kjer nam je lepo in bodimo z ljudmi, ki nas imajo radi.   Majda

tudi mene je kar raznežilo tole.

v nebesih so gotovo nešpricana jabolka, pita (menda zelo stara beseda za kruh, še pri arabcih), in ko prispem tudi jaz, se bo sigurno našel tudi kakšen kos štrudla.

pa saj to so nebesa brbončic in vonjev. ko prispem ..., čeprav že dolgo od nikoder ne prihajam in nikamor ne grem, se mi zdi, slutim, tisto drugo obalo in nekaj ptic, ki svobodno letijo čez veličastno globino dolin.

lp, m

Vse to so želje in spomini na davna srečna leta, ki jih z vsakim novim dnem pogrešamo vedno bolj. Jabolka, pita, štrudl, čežana, njihov vonj, krasijo in obujajo naša čustva, ki nas vežejo na nekaj kar je preživeto. A jabolka bodo večno ostala....

Lp, MILENA

Miko, brez skrbi, tam, kamor se vsi odpravljamo, ne bo manjkalo štrudla, niti kaj  drugega. Na drugem bregu, onstran veličastne globine nas čakajo naši dragi. 

Privoščim 25 stopinj v senčki in domač bezgovec! Hvala, Miko, ker me spremljaš, Majda.

Draga Milena, res je, kar pišeš - da  jih z vsakim novim dnem pogrešamo vedno bolj. A srečni smo, da te spomine imamo. Hvala, ker me bereš, Majda.

Kdo je omenl jabolčno pito

(*_*)  njami  

... meni  se že cedi slina!

Dobro tole in odličen haiku

Lp, Marija

Hvala, Marija za pohvalo. Ti rečem, če ne bi bilo tako vroče, bi jo že imela. Tako pa sem priključena na mrzel domač bezgovec. Prijeten večer, ti, vam si želim!

Uživam v prebiranju ene same lepote!

Nada, hvala za tvoje lepe besede!

Prima! 

Morda le:

Zadnja stena sloni na breg. = naslanja na breg.

tiho se sivina mraku ovija ruševin => sivina mraka (Mislim, da se ne motim, če se vprašam: Sivina česa? Mraka.) Morda še boljše povsem naraven vrstni red: Sivina mraka se tiho ovija ruševin.

Milan Ž. - Jošt Š.

Milan, hvala za poduk in - imaš prav - pri sklanjatvi sem zgrešila. Zdaj, ko gledam tole, me je sram. tiho se sivina mraku ovija ruševin ( ?! )  Ajej!

Ostalo mi je tudi lepše brati. Ma kdaj me bo kresnilo po glavi, da bom tak polom opazila, predem objavim? Zdaj porihtam.

Vsem nam želim prijeten večer in vsaj mrzlo vodo, če ni drugega. No, meni je najboljša. Majda

Odlične izostritve s še čistejšimi verzi. Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š.

(ps.: Če bi videla, kakšno jezikovno razsulo sem letos poslal na nek razpis (ja, zadnji trenutek sredi noči - kar je slab izgovor), potem bi se verjetno vprašala, če sem prespal vse ure slovenščine že v OŠ ...:). 

Hvala, Milan! No, to sem ti hotela reči - pred nosom imaš, a ne vidiš. Vesela podčrtanke!