Kruh iz peči zadiši,

hlebe na mizo postavi,

dovolj ga bo za par dni,

poljubi ga, skŕbno pospravi.

Hrepeneče na mizo leseno

gleda šest parov oči,

velika spoštljivost do njega,

v srcih se mladih budi.

Vidijo materin trud,

ki v ta kruh je bil vložen,

da naposled iz krušne peči,

prišel je lepo zapečén.

Kakor svečáni obred

deluje ta stari prizor;

kruh je še vedno svetinja,

zanj je potreben napor.

tolminka