
Nebo se odpira, tréska grozljivo,
ko oblaki zalajajo kot stekli psi.
Za hip se umiri, a je srhljivo,
nato se zabliska, da vse onemi.
Izgubljaš se v noči polni prividov,
kot ladja v težavah si iščeš pristan.
Le Nič se skoti iz praznih uvidov,
ko iščeš oprimek - je kje valobran?
Odgovor je: "Ne!" in prekleti posmeh
izniči molitev, ker nek šarlatan
besede zlorablja, da zebe v kosteh,
ker nič ne pomeni mu miren vsakdan.
Prestrašen zbudiš se, a misliš o dneh,
ko zopet boš hodil po svojih poteh
Všeč mi je, poetesa Marija, da si malo razgibala to poletno, vročo monotonijo s sonetom, ki te dobesedno vabi, da se sprehodiš skozi verze. Ni kaj, obvladaš to težko obliko poezije. Hvala ti!
Naj te pocrklja sončen dan!
Sašo
Draga Marija, zelo dobra tema in lepo izpeljana misel, le ritmično gre malce po svoje ,,, kot pač nevihte znajo :)
objem
pi
Hvala, dragi Sašo, za tako prisrčen komentar, da sem kar malo zrasla :D
... ja kaj naj rečem, monotonija je in to vedno hujša tudi v moji glavi haha
Pa še drugih nadlog se je nabralo, da ne govorim o zdravju (ki je, mimogrede, najljubša tema nas starejših občanov (*_*))
Tudi jaz ti želim lep dan!
Marija
Draga Irena, hvaležna sem, da si se ustavila pri napisanem sonetu, ki sem ga že pred objavo večkrat popravljala.
... in spet zgrešila že kar s prvim verzom :D
Naredila sem 3-4 popravkke. upam da na bolje! Mogoče mi lshko še namigneš, ali pa kar konkretno svetuješ. Sama sem trenutno v bolj slabi koži, pa!mi neksko ne "zalavfa". Hvala!
objdm Marija
Žal mi je, da si v slabi koži, upam, da že raste kakšna boljša, pa da si kmalu opomoreš ❤️
Zaključek mi je zelo všeč navkljub ritmom nevihtih oblakov.
Prestrašen zbudiš se, a misliš o dneh,
ko zopet boš hodil po svojih poteh
Lp, Caki
Hvala, draga Irena. Primerjam obe varianti in vedno znova me preseneti fleksibilnost našega jezika.
Z malimi popravki v besedilu (recimo vrstni red stavčnih členov), spremeni ne le melodije, dostikrat tudi poved.
Zaenkrat pustim kot je, imam pa vsekakor shranjen tudi tvoj predlog.
Objemček iz kože, ki počasi že postaja normalna (*_*)
Hvala dragi Caki,
Vesela sem, da tudi ti raje vidiš svetlobo kot temo.
Imej lep dan!
Marija
Seveda se pri pisanju sonetov preklamo tudi s stopico in preverjamo okvire. Kaj pa če jih prestopimo in se vprašamo o namenu ali le o pomenu ...? Tudi taka skrivnostnost oprimkov je lahko svojevrstna, kakor vprašanja, ki jih prinaša oblačno nebo. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala Jošt.
Lp, Marija
Ps.: Napisala sem celo ekspertizo glede na pisanje sonetov in celo pripela Irenino verzijo, pa je v trenutku vse nekam zginilo, haha.
Torej naj bo le zahvala, očitno računalniški bogovi tako hočejo (*_*)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!