Počasi stopam po dolgem hodniku.

V levi roki imam sendvič

in v desni ključe.

Ko pojem sendvič,

vrečko vržem na tla in odklenem vrata.

Spet pridem na dolg hodnik.

Na vsaki strani hodnika je 10 vrat.

Pridem do prvih vrat

in pogledam skozi drobno okence v sobo,

kjer možakar riše po steni.

Mislim si: Ti ubožec!

Stopim do drugih vrat in pogledam skozi

drobno okence v sobo,

kjer se možakar igra s crknjeno podgano.

Mislim si: Ti ubožec!

Pridem do tretjih vrat in pogledam

skozi drobno okence v sobo,

kjer se možakar zaletava z glavo v zid.

Mislim si: Ti ubožec!

Stopim do naslednjih vrat in

pogledam skozi drobno okence v sobo.

Vidim ubožca, ki žre drugega ubožca.

Naenkrat postanem zelo lačen.

Odidem nazaj do vrat in jih odklenem.

Sendviča prej sploh nisem jedel,

saj mi bolj diši sveže človeško meso.

Nekateri mi pravijo "ubožec".

Na Svoji Poti