Še me rišeš kot nekaj lepega
voda briše zapise z odpadlih nasmehov
zataknjenih ob naplavljeno deblo
paglavci v mrtvini zaliva se hihitajo
nad obrisom ščuke
ribič izvleče čevelj ki je že leta iz mode
progo ob reki prerašča ostra trava
zdavnaj so odpeljali zadnji vlaki z obrazi
ki jih je veter odnašal med iskre
da izgorijo
ali potonejo
če ne bi bilo tvoje roke
kot debla
za zadnjega
Zakladi nanosov so v moči bližine ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Irena, me veseli da nekaj lepega še traja. Čestitke.
Lp Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 08. 2024 ob 21:40
- Prebrano 474 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 122.43