
Modri hlebci
modri hlebci mehkih
zaprašenih juter
na terasastih pečinah
naših praotokov
pomirjeni v samoti
ko si postiljamo dišeče sanje
v vrtovih divje domišlije
srh preroške mesečine
po gladini oceana valovi
oddaljena neslišna bolečina
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: arno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!