norost teh cest
ne maram te moje rojstno mesto
toliko skrivnih poti poznam
brez diha
in brez avtomobilov
njih sem vzljubil
delavsko
in beograjsko ulico
vse zapuščene železničarske hiške
pa tudi
srbe na vrbe
je to od tam
od avstroogrcev z dobrimi plačami
sovražim te cesta zmage
in tvoj vrtec velikih redkvic
sovražim te polnoč
ko mi je pest opremljena z bokserjem
letela v ksiht
in spet te ljubim
ti zmešana cerkev
in šole pozabljenih herojev
pred katerimi smo igrali klik klak
tvoja duša
umazana cesta
prva ljubezen
fuclanje in kič kugle
vse si mi priskutil
podalpski velikan
ves teritorij ti z lahkoto predam
še najin ribnik
kjer sem jo ljubil
saj ne vem
je to od tod
je to od tam
do vode
do deževij
ki nagrobnik pust umivajo
vse zapuščene železničarske hiške
pa tudi
srbe na vrbe
je to od tam
od avstroogrcev z dobrimi plačami
ja. stric tega ni razumel in niti še sam. popolnoma drugače je bilo v rudarskih revirjih in v času prebujanja narodne zavesti. ampak, vsaj pri nas na šajerskem, ostaja, da če si šel na sever, si bil gori, če na jug, pa doli.
no, opažam pa tudi, da se mlajši gostinci ne sekirajo preveč, če nemca ne postrežejo v nemščini, in ga hitro lahko pripravijo do tega, da ga odnese njegova misel o naši zaostalosti. vsaj nekateri niso preveč servilni, kar me veseli. čeprav imam tudi nemške korenine. ja.
lp, Svit,
lepo, da si se oglasil.
m.
Dopade se mi ta Norost prepletanja spominov, ki so vpeti v stara mesta od koder vedno znova vzhajajo ... samo ne vem, če je to od tam ali od kod drugje ... na vrbe pa tičke in žuželke, pa male Prinčeve backe. Čestitke!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 30. 07. 2024 ob 20:43
- Prebrano 312 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 165.11