Razbito ogledalo,
prevrnjena vaza,
posušeni cvetovi na prašni omari.
Skozi odprto okno,
mimo strganih zaves iz grobega platna
vstopa samota...

Pozdravljena prijateljica!
Vstopi!
Ogrni sobo z enoličnostjo!
Vstopi!
Na krilih maestrala zajadraj po moji duši,
zapleši po sobi!
Razbij vazo, da bo več črepinj!
Saj veš...črepinje prinašajo srečo...

cmera