Prepotene misli se stekajo 

v razpoke srca,

ki hlastajoče srka

v želji, potešiti žejo 

posušene struge z(a)veze. 

Zobajoče potrebe vsakdana

meljejo idilo preteklega časa,

ki se spreminja v prah obžalovanj. 

Kazalci se neusmiljeno vrtijo, 

meljejo zrele sadove

v gnilo razičico reklam,

ki srkajo upanje

v napihnjene podobe

plastificiranih delov telesa

zastrupljene civilizacije.

Masovna iztirjenost jedrskih poskusov

v podobi izmaličene človečnosti

v dobrobit kapitala.

Ali bitko izgubilja mati narava?

Človek sam sebe zavaja!

olgasem