Prehodiš lahko cesto polno trnja

da kri ti teče v potoku

a sploh ne čutiš rane

ker tvoje misli plavajo visoko

Plavajo na nebu modrem

obdaja jih ljubezen

 sreča

saj vedeti ne morejo

da na njih preži nesreča

Se kopajo v sončnih žarkih

prepričane v svoje sanje

prepričane so v dobroto

verjamejo z vsem bitjem vanje

Verjamejo na lepe dni

ki se bodo v prihodnosti vrstili

še pomisliti ne morejo

da se bodo dnevi lepi izgubili

Le kaj bi jim preprečilo

da ne bi več bilo sijaja

to ni mogoče

 so bile prepričane

edina pot vodila bo do raja

Kako bile so misli v zmoti

ko po moji glavi so drvele

nisem vedela

 da so lagale

da rože lažno so cvetele

Napisala MILENA

zaspanka