Pride dan, ko nič ne gre po planu,

in se počutiš drobno na velikem tnalu.  

Odvijajo se samo nezaželeni scenariji,

problemi se kopičijo, konca kar ni. 

Teža življenja te takrat obremenjuje,

ni očitno, zakaj zarota se proti tebi snuje.

Ves dotedanji napredek se razblini,

postaneš podoben povoženi razbitini.

Kako naprej, si ne predstavljaš več,

pa čeprav še včeraj si imel zmagovit meč.

Ne zmorem, ne znam, sta zmagala,

neplodnih grajanj še nisi premagala. 

Četudi danes padeš, jutri se spet povzpneš,

zaradi začasne šibkosti zgodbe ne podreš!

Življenje gre ves čas malo gor, malo dol,

samo v iluzijah ne obstaja ta protokol. 

V težkih trenutkih s seboj ravnaj nežno,

ne obsojaj se, ker pričakovano ni uspelo. 

Razišči, osvetli, kje se je zalomilo, 

poišči nove priložnosti, ki delujejo privlačno. 

Neprilagodljiva pričakovanja so nevarna,

koprnijo po ozki sliki, ki lahko ni stvarna.

Malokrat se izide točno tako, kot planiraš,

vesolju pač ustvarjalne sile ne diktiraš. 

Življenje je pot mnogih korakov,

prepuščaj se, ne plačuj nepotrebnih davkov.

Kilometrina se ne meri v milimetrih,

ne dramatiziraj o enodnevnih neuspehih.

Petra Vidmar