
Vzorci se dojijo na prsih generacij,
vztrajnost kimanja gnezdi v jaslih.
Obrisi spominov tlakujejo sipine,
intervali miru sesajo drobtine sanj.
Zamere besnijo v bolečini,
kipeče mesijo trpljenje.
Valovanje rok izlizuje praznino,
ki ostri prostranost.
Pripeto nebo se loči,
očrtanost jezika pleše v črvini.
Premica naplasti ukleščeno brezpotje,
špranje vesoljstva mežikajoče izzvenevajo.
Drobci samote sejejo obljube,
prelomi razraščajo ruševine.
Madrigali ubesedenih obronkov
z nasmeškom skrivajo odmev solza.
Prevoj ponedeljka razcefra bít,
ko se dvojina izteče v ednino.
Pesniški subjekt lahko morda sledi le še temu, kar z njim odteka v ednino. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
... ko se dvojina izteče v ednino. Povezovalna napetost narekuje Mir!
Čestitke. Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: tuskulum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!