
Mi veter veje skozi lase
ko ob obali bosa stojim
srce pa tolče v prsih
obupno te objemat želim
Se stopinje izgubljajo sredi poti
ko greje me sonce žareče
zagledam podobo
ki me spominja na te
popelje me zopet do sreče
Prideš do mene
ob meni stojiš
gledaš te solze na licu drseče
končno zaveš se
kaj si zgubil
a ni več poti nobene do sreče
Zaveš se
da ni te v mislih mojih
za drugim srce da trepeče
zgrožen se odmakneš
in nemo strmiš
ker v duši te nekaj zapeče
Peče te tvoja skrita vest
ki je končno prišla do spoznanja
da si odvrgel zlato nebo
in da zašla za vedno je zarja
Napisala MILENA
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: zaspanka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!