Smaragdna Krka
rahlo pozibava z boki,
ovitimi v široko,
neenakomerno nagubano krilo
in počasi drsi med bregovoma.
Košate krošnje,
olistale v nešteto oblik, odtenkov,
se v ljubkem sklanjanju
gnetejo nad temnim ogledalom.
Katera bo prodrla globje in
razumela govorico rib,
kamnov na dnu struge?
V stopala se odtiskuje
sveža mehkoba bilk,
ki se z dolgimi, nepočesanimi lasmi
nasmihajo v dopoldne.

Zeleno;
ki te diham, slišim, vonjam, okušam;
ki te pojem, plešem, pišem.
Zeleno;
ki me misliš, slutiš, odvezuješ,
ki si se odtisnilo vame,
ko me še ni bilo,
da bom lahko plavala po reki,
ko me več ne bo.

Valovim med štiristo petindevetdesetimi
in petsto sedemdesetimi nanometri.

nada pecavar