
Znova se z jutrom zlatim prebujam
odpiram oči
iščem pogled
da bi mi srečo prinesel v srce
če bi lahko ljubila te spet
Najti ne morem tvojih oči
nekje v daljavi so se zgubile
pa vendar upam
da našla jih bom
verjamem
da niso me zapustile
Prehodim vse ceste
trave zelene
vsaka se pot nekje konča
in pridem do kraja kjer nekdo šepeče
da tvoja je pot zdavnaj zašla
Končal se utrip je tvojega srca
ki je z lahkoto me zapustilo
odšel si za vedno med modre oblake
in moje oko se je zarosilo
Jokala vse dneve bom za teboj
ker bom pogrešala tvoje srce
čeprav je kruto moje zdrobilo
za to bolečino naj nihče ne zve
Ostala bom sama sredi morja
vse bolj bo tonila barka na dno
zgubila sem srečo
del tvojega srca
oprostilo ne bo niti nebo
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!