
preteklost
odšel sem s tistimi poletji
in sladoledi
kioska ni več
ni naju mojster ferit
kako dobra je bila jagoda
ljubezni
odšle so vse
odšle peklenske ure
zaklenjeno vase je deževje
v velikem božjem uhlju
ne vem
je bila lipa
modra čaplja v srcu žalosti
v reki svetlobe
kako sonce zna pregnati žalost
večne tujosti
zdaj
v neskončnem morju radosti
s kostmi minulih poletij
odklepam vrata poletnemu dežju
dobrodošel
stari vran
še opazil nisi
jutro je
"s kostmi minulih poletij
odklepam vrata poletnemu dežju"
Ker imam vrt sem se nocojšnjega dežja še posebej razveselil.
ja, v nekem trenutku, se iz večne tujosti, človek lahko znajde doma in mogoče še opazi ne .
marx bi te imenoval vrtičkar. ampak, vseeno mislim, da je dobro skrbeti za ta vrt, preden krenemo v veliko politiko.
res, nenavden občutek, dež, vrt in vrana.
lp, Svit,
m.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!