sipki sneg poletava s kopuč
vrtinči kresnice
ko v goščavah molčijo izpete tolažbe
in v skritih globelih brezdanji nemir
uglašena v vrbju
mrakobna
globoko v ravnici trpka
odpošljem piš ljubezni k tebi
in udom se dremlje
v mislih sivina
med vrbami zgoraj in spodaj
postajam svinčena in sili me k tlom
znoj se nabira v pregibu kolena
ko starka prihuljeno kima
ovita v črnino ždi na ramenih
in žganje nima več prave moči
prek bodičevih lazov
močvirnih poti
razdrapanih gričev
zvoni mi
zvoni