Oh, ti oprezni, ki oprezal si v globinah,

spodaj tam globje ti žrelo je dalo

kar si iskal,

kot demona na betonski gredi bičal bi tiste,

ki izmikali so tebi tvoj zaklad najsrečnejši,

ki oskrunili so dušo ti nebogljeno in slabotno,

kot talec taval si v gostoti živega blata,

hlastal hlastajoče, kot prezebli blaznež spodaj,

spodaj, znotraj in notri v mesu, spodaj si klečal,

daj, povzdigni kronano to medaljo, nagrado dvigni

dobitnik, grb osvojil si na osvajalskem tem pohodu,

tu napolnili so pljuča ti z zrakom čistim, silnim,

ko porušil prvi si jez črnih zmajevih jezdecev, 

zgrizel zid zazidanih si darov, hrabri heroj, da

na svojo stran si pridobil prah njihovega telesa,

olje sežganih udov v zlato čisto si pretvoril,

da trmasto si vlačil križ za svojim vdrtim hrbtom,

da sukanec po zasukanih votlinah si ovijal.

Slava ti!

Luka Višnikar