Sonce zlato je zasijalo

in sreča davna se je vrnila

z njo pa žalostni spomin

kako takrat sem te zgubila

Ves onemogel si pred mano stal

prijel me nežno za roko

to je zadnji bil pozdrav

ker te vzelo je nebo

Solza je po licu stekla

solza slana in boleča

sem preklinjala nebo

ker me zajela je nesreča

Tvojo izgubo nisem prebolela

srce jokalo je vsak dan

sem zapirala pred vsemi vrata

želela tebe sem zaman

Odšel od mene si daleč stran

ostala sem na svetu sama

spominjala se vsaki  dan

koliko sonca je bilo med nama

Potem pa tema me je objela

in poti so se zgubile

nikoli nisem več verjela

da bodo stopinje se vrnile

A glej

 pred mano zdaj stojiš

nasmeh  na licu ti igra

oči žareče opiraš vame

ponovno sreča je prišla

To je resnica ali so le želje

je le igra mojega srca

želim

 le daleč da me pelje

da za zmeraj žalost bo odšla

Milena